Metka Kavčič / Dnevniki

UGM, 15. april ― Kiparka Metka Kavčič je po začetku raziskovanja plastične folije v Galerija Božidarja Jakca in pomembnem nadaljevanju v UGM Studio leta 2024 ustvarila cikel Dnevniki, prostorsko postavitev več kot 20 listov, ki skozi v folijo ujete predmete prepleta minljivost, intimnost in igrive vsakdanje asociacije.
Društvo Finžgarjeva Galerija je objavil/a v skupini Finžgarjeva galerija: Vabljeni v Finžgarjevo galerijo, na ogled razstave slikarja […]

Društvo Finžgarjeva Galerija je objavil/a v skupini Finžgarjeva galerija: Vabljeni v Finžgarjevo galerijo, na ogled razstave slikarja […]

Finžgarjeva galerija, 14. april ― Vabljeni v Finžgarjevo galerijo, na ogled razstave slikarja in akademika JANEZA BERNIKA. Razstava je odprta ob sredah od 10.00 do 12.00 in četrtkih od 18.00 do 19.00, oz. po dogovoru na 031 797 724 ali 031 724 148 (po 16. uri). https://zupnija.trnovo.info/dogodek/nosim-tezo-telesa-janez-bernik-2/ zupnija.trnovo.info NOSIM TEŽO TELESA – Janez Bernik Vabljeni v Finžgarjevo galerijo, na ogled razstave slikarja in akademika JANEZA BERNIKA. Razstava je odprta ob sredah od 10.00 do 12.00 oz. po dogovoru na 031 797 724 ali 031 724 148 (po 16. uri). Katalog razstave >> Bernik v trnovski cerkvi … nadaljujte z branjem
MITO GEGIČ: NIHČE NE BO RAZUMEL, KAKŠNO NASILJE ZAHTEVA NEVIDNOST izjava: Kristina Ferk, Mito Gegič

MITO GEGIČ: NIHČE NE BO RAZUMEL, KAKŠNO NASILJE ZAHTEVA NEVIDNOST izjava: Kristina Ferk, Mito Gegič

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 13. april ― To ni lov. To ni dilema. To je regulacija. Motiv lova, ki v slikarski produkciji Mita Gegiča deluje kot prispodoba razmerij moči, patriarhalnih vzorcev, oblasti, nadzora in različnih oblik nasilja, ostaja izrazita kontinuiteta tudi v delih, nastalih med letoma 2024 in 2026. V novejši produkciji se bistveno preoblikujeta njegova funkcija in način reprezentacije nasilja. Če sta bila lov in z njim povezano nasilje v zgodnejših delih razmeroma jasno umeščena v prepoznavne prizore in vsebinsko podana bolj eksplicitno, se v novejših umetnikovih delih razširita v preteče psihološko stanje, ki ne deluje več kot posamezen dogodek ali prizor, temveč kot vseprisotno, ogrožajoče okolje. V starejših delih so lovec, plen, prostor in položaj moške patriarhalne drže razmeroma jasno določeni. Podobe nasilja so bile posredovane nekoliko bolj eksplicitno, kar je gledalcu morda omogočalo lažjo etično orientacijo. Pri tem Gegič ne upodablja zgolj tradicionalne lovske motivike, temveč tudi nosilce javne oblasti in varnostno-represivnih aparatov, prek katerih dosledno odpira vprašanja o izvajalcih moči ter o družbenem odnosu do njih. Oblast in nasilje sta v zgodnejših delih še vedno jasno povezana s človeško figuro, z nakazanim dejanjem in identiteto; obrazi lovcev, očetov, policistov in drugih figur delujejo kot nosilci pomena in odgovornosti za izvršena dejanja. V slikarski produkciji zadnjih dveh let se ta pogled opazno spremeni. S platna večinoma izginjajo človeške figure, ki bi neposredno izvajale dejanja lova, pregona, zasledovanja ali celo živalskega klanja. Grozeča pretnja se preko subtilno naslikanih motivov dronov, vojaških letal ter v umetnikovem opusu že ustaljenega motiva lovske preže razširi v stalno prisotnost avtoritete, ki je izgubila obraz in možnost identifikacije. Na slikarskem polju tako pogosto ostajajo prepoznavne predvsem posledice že izvršenega nasilja – subtilno nakazani ognjeni zublji, prebodena sokolica ali zgolj glava mrtve srnjadi. Odgovornost za dejanje, ki
Izid nove knjige Matjaž Hanžek, Dalibor Zupančič, OM produkcija

Izid nove knjige Matjaž Hanžek, Dalibor Zupančič, OM produkcija

Center in Galerija P74, 9. april ― Foto: Arhiv Galerije P74 14. 4. 2026, 17.00 Galerija P74 Vljudno vabljeni ob izidu nove knjige Matjaž Hanžek, Dalibor Zupančič, OM produkcija v torek, 14. aprila 2026 ob 17.00 uri v Galerijo P74, Trg prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana. Knjigo bodo predstavili Tadej Pogačar, Lilijana Stepančič in Dejan Habicht. Gre za tretjo publikacijo raziskovalnega projekta SEDEMDESETA, ki smo ga pričeli v letu 2022. Kako se lotiti preteklosti, ki je bila spregledana? Gre za ostanke, ki so dostopni le po delih. To so pričevanja, ki so osebna in avtentična. A to je skelet na katerega gledamo zelo različno. Kontrakultura kot radikalna oblika kulture je v šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja zagovarjala vrednote, ki so nasprotovale dominantni kulturi in družbenim normam. Doživljala je podobno usodo kot pred desetletji avantgarda in neoavantgarda. Zaradi stereotipne obravnave jo je kritika spregledala. Danes jo ponovno gledamo s svežimi očmi neposredno skozi izjave vrhunskih ustvarjalcev sodobne vizualne umetnosti. Matjaž Hanžek (r. 1949) je eden najpomembnejših ustvarjalcev sodobne vizualne in konkretne poezije pri nas. Dalibor Zupančič (r. 1949) je osrednji predstavnik samonikle umetniške prakse celjske kontrakulture in akcij v javnem prostoru. OM produkcija je kot umetniški kolektiv nasatala leta 1975, identiteta članov pa je ostala neznana. V letu 2025 so praznovali 50 obletnico svojega delovanja. Po uvodniku Tadeja Pogačarja Kdo so ti ljudje? publikacija prinaša bogat vizualni material ter intervjujeje z avtorji Matjažem Hanžkom, Daliborom Zupančičem in OM produkcijo, ki so jih prispevali Lilijana Stepančič, Tadej Pogačar in Dejan Habicht. Urednik publikacije je Tadej Pogačar. Grafično oblikovanje je delo Iviana Kana Mujezinovića, angleški prevod in lektura Nataše Velikonje, slovenska lektura DO PIKE, Anja Grmovšek Drab, s. p. Knjiga je bila tiskana v tiskarni Matformat v Ljubljani, na 15
še novic